Intervjuvana: Elena Balina, strastna ljubiteljica umetnosti in potovanj, vaš vodnik po Združenih arabskih emiratih
Gledališče se začne ... Saj ne s obešalnikom, ampak se šele začne. Dubaja skoraj ne bi mogli imenovati kot gledališko mesto, pa čeprav samo relativno gledališče se je pojavilo pred kratkim. Ni treba niti govoriti o celovitih nastopih - redka prireditev, ki si zasluži pozorno pozornost. Zato drugo, za tekoče leto, izvedba v ruščini ni več nesreča, temveč se začne pojavljati rednost!
Projekt neodvisnih gledališč, o katerem smo izvedeli prek skupine zvezd Dome, je na oder gledališča Madinat prinesel komedijo Marka Camolettija Boeing, Boeing. Dobra reklamna poteza je bila, da je bilo občinstvo že vnaprej obveščeno o sodelovanju v uprizoritvi junakov televizijske serije "Saša + Maša" Elena Biryukova in George Dronov, vendar so ostali člani zvezdniške zasedbe nič manj razveselili njihovo ustvarjalnost. Ni presenetljivo, da je bila dvorana vseh dni gostovanja po NTP, dvorana napolnjena do zmogljivosti. Težki krizni časi, napet potek preživetja in nenehno uravnovešanje na robu propada so prebivalce tako utrudili, da jim je bil takšen odtok preprosto potreben. In umetniki so z repertoarjem uganili - prav komedija se je zgodila ravno pravočasno!
Že od prvih pripomb umetnikov so eksplozije smeha pretresle gledališko dvorano, občinstvo je ploskalo nastopu vsakega novega lika. Besedilo "Boeinga" se je v nekaj dneh razširilo v citate. 
Samo dva večera so nas igralci razveselili z odličnim timskim delom, namerno smešnimi poudarki in edinstvenimi individualnimi glasovnimi intonacijami. Zaradi natrpanega urnika igralcev in katastrofalno omejenega časa je novinarjem uspelo z nekaterimi udeleženci udeležbe organizirati bliskovit intervju prav na stopnicah odra.
Naj vas pozdravim v deželi Emirata in vam čestitam za čudovit nastop na dubajskem odru! Dva dni ste "držali" dvorano, je bilo lahko?
Georgy Dronov: Vprašajte, kako nam je uspelo obdržati dvorano v šesti sezoni gledališča!
Vprašam ...
Marina Dyuzheva: Vsakič, ki se vsakič potopi v razmere, se začne zgodovina, razvoj.
George Dronov: Imejte n
kot njene skrivnosti, znanje tega nastopa.
Predstava "Boeing, Boeing" je bila danes prikazana že 170. dan, kaj vas vodi v to?
Elena Morozova: Režiser Sergej Aldonin me je pripeljal na to predstavo, ki me lahko nenehno preseneča s tem, da je zelo "barvita" oseba: včasih se lahko kdo zanese, potem te vleče v nekaj povsem drugega ali pa nenadoma od njega dobiš sms z besedilom, kot je "Ljubim te, ti si popolna vsota" - z eno besedo, in to boš razumel dolgo časa. Včasih vas morda sreča s Kantovo knjigo pod pazduho in sploh ne komunicira. To je ločen svet in spet me je vodil do Elshana Mammadova. In moja ljubezen do Elšana se je začela že zdavnaj, iz predstave "Milijonar". In ljubezen me tudi drži - do svojih partnerjev in do tega, kar se dogaja na odru. Ker se na odru ves čas dogaja nekaj novih zgodb. Zdaj bomo šli v hotel, nekdo bo pil šampanjec, nekdo bo pil Martini, ampak govorili bomo o današnjem nastopu.
V teh dveh večerih se je na odru odvijalo nekaj novih zgodb, so bile improvizacije?
Elena Morozova: Ja, bilo je in moram nekaj povedati svojim partnerjem. Pozitivno ali negativno?
Elena Morozova: Veste, jaz osebno ne dajem ocen, samo vidim, kaj se dogaja, nato pa skupaj razpravljamo o temi in sklepamo: ali jo potrebujemo ali ne, bo to zanimivo za gledalca, ali obstajajo dodatne informacije, ki obogatijo akcijo ali naredi težje.
Ali je telefonsko besedno zvezo v zaključku predstave o indijski stevardese mogoče obravnavati kot improvizacijo, ki temelji na naturalističnih opažanjih, ki so že tu na mestu?
Georgy Dronov: Od občinstva je bilo živahno (smeh), mislim, da so to posebnosti te države.
Elena Morozova: Dejstvo je, da to navdušuje ves svet. Ne le v Združenih arabskih emiratih je podobna reakcija občinstva. Glavna stvar je fantazija, gledališče omogoča gledalcu, da fantazira. Mimogrede, o tem trenutku smo imeli izmišljotine, razmišljali smo, ali bi to spremenili. Pravzaprav gre za izvirno francosko besedilo - hindujca z rdečo piko na čelu.
Kako prilagojeno je izvirno besedilo avtorja za rusko govoreče občinstvo? Naučili smo se določenih stavkov in pionirskega pozdrava, očitno to ni izvirnika. Ste že videli francosko različico, ali se razlikuje od rusificirane? Ali pa predstava zdaj živi svoje življenje in se ne vračate, tako rekoč k prvotnemu viru?
Elena Morozova: Ko smo brali predstavo, smo obžalovali, da vsebuje veliko šale, ki jih nismo razumeli. Naš prevajalec Elshan, sam prevajalec, je pojasnil, da je poleg zastarelih šal (besedilo je bilo napisano o dogodivščinah Lovelacea v šestdesetih letih prejšnjega stoletja) tudi določena igra besed, ki bodo tudi gledalcem nerazumljive, zato je bil format "prilagojen" samo nam in sodobna javnost. In poskušali smo narediti svoje: poskusili smo eno možnost, nato drugo. Iz tega, da smo imeli ves postopek vaje zgrajen na improvizacijah, od tega, da je nekdo nekaj prinesel, ponudil in kar se je do zdaj pojavilo, je ostalo v predstavi.
In ali sprememba sestave v podjetju čustva "ne zamegljuje"?
Elena Morozova: Sprememba osebja s tem nima ničesar. Če začnejo čustva zamegljevati, potem ljudje na odru nimajo kaj početi. Med seboj začnemo "razpravljanje" glede tega, da je "ta najdba bila dobra, vendar jo je treba odstraniti, ker je zasvojenost, a je preprosto šlo", včasih se med seboj užalimo, potem pa čustva zbledijo, trezen pogled na situacijo je obnovljen. Predstava živi naprej, je živ organizem. Če ga nehamo obravnavati kot živo bitje, ki raste, potem potrebujemo 
bo nehala igrati. Na primer, v Parizu Boeing, Boeing ni več in v New Yorku je vklopljen ... In ni pomembno, da 170-krat, to je enako 170 dni, kajti če ima oseba 170 dni, koliko mesecev? To sploh ni dovolj. Na enak način predstava diha in doživlja.
Marina Dyuzheva: Ta predstava se odvija v Moskvi s prenatrpanimi sobami, ljudje sedijo na stolih na hodnikih.
Ja, tukaj v Hrastu
Ja, polna hiša je bila!
Marina Dyuzheva: Veste, tega smo navajeni - 1800 gledalcev, 1200 in gledalcev na hodnikih. In reakcija je, predstavljajte si, ko toliko ljudi. A hitro smo se prilagodili in Dubajski gledalec je zelo pozoren. Vsaj osebno me je bilo malo strah, da bo prišlo do jezikovne ovire, gledalci bodo morda kaj narobe razumeli, saj ljudje že dolgo živijo tukaj.
Georgy Dronov: V glavnem seveda vseeno, to je izpit za nas.
Marina Dyuzheva: Seveda izpit!
Georgy Dronov: Ker obstaja koncept "gledaliških mest", obstajajo pa "ne gledališka mesta". In zdaj občinstvo, ki je bilo te dni, je morda že kdaj hodilo v gledališča, zdaj pa, kolikor razumem, so se v glavnem ukvarjali ljudje, ki so se ukvarjali s posli, in zanje je bilo gledališče precej pozabljen pojem, bolj, da ga ni bilo tukaj, kot pravite. Zato sta bila ta dva nastopa za nas določen preizkus, soočili smo se s tem, da smo se morali spomniti osnov, to predstavo smo skorajda priklicali nase.
Moram reči, da ste izpit opravili s častjo! Pripravljeni na nove izzive?
Vsi: Da! Pokliči, pridi!
