Prevod: Natalia Remmer "Kdaj bom IZVRŠIL 65 LET, JIH bom POŠLJENO OD MOJE POŠTINE ZA PENZIJO," - se šali OMAR VARNI GOBASH, VEDNO PRIPRAVLJEN ZA ŽIVLJENJENI STATUS EMBASIJE EMIRATOV V RUSIJO.
Dejansko je težko najti uspešnejšega kandidata za to delovno mesto: sina Rusinje in emirata, prvega državnega ministra za zunanje zadeve ZAE, Varnega Gobaša, je živa utelešenje združevanja obeh kultur in natančno ve, kako ju združiti na državni ravni. Njegova biografija je pravzaprav najnovejša zgodovina mlade države, o kateri vrstnik naroda izključno govori, v prvi osebi.
Moja mama je Rusinja, z očetom se je poročila leta 1968 v Sovjetski zvezi. Spoznala sta se v Leningradu, kjer se je izobraževal za inženirja *.
* Ustrezno vprašanje je, kako je načeloma Safe Said Gobash, ki je živel na obali Pogodbe Oman, ki je bila takrat dejanska britanska kolonija, padel v Sovjetsko zvezo: nadarjeni mladi inženir je prejel štipendijo za izpopolnjevanje na univerzi Bagdad, kjer je študiral v 60. letih let, kot del podpornega programa za bratske države tretjega sveta.
Rodil sem se junija 1971 v Ras Al Khaimah, nekaj mesecev pred ustanovitvijo mlade države, in je bil drugi otrok v družini. Potem ko je bila skupna zastava vseh emiratov dvignjena nad mlado državo, smo se preselili v Abu Dabi. Leta 1973 je moj oče postal prvi državni minister za zunanje zadeve ZAE. Preden sem dopolnil 6 let, nisem imel pojma, kaj pomeni biti predstavnik določene skupnosti. Bil sem preprost otrok, hodil sem v šolo in užival v skrbi staršev o meni in sestri.
Vse to se je spremenilo 25. oktobra 1977, ko je mojega očeta ustrelil palestinski terorist na letališču v Abu Dabiju. Kot je kasneje preiskava ugotovila - po pomoti.
Usmeril se je na sirskega ministra Hadama. Domov sem se vrnil iz šole, kjer me je čakala množica ljudi - v oblekah in svečah. V naši hiši so se zbrali sorodniki, družinski prijatelji in popolni neznanci. Ko se je vse umirilo, se je zdelo, da življenje poteka kot prej. Sorodniki naše mame in očeta so skrbeli za nas. Vikend smo preživeli v Ras Al Khaimah z bratranci in nikoli ne bom pozabil njihove podpore in skrbi.
In vendar je izguba očeta nedvomno postala odločilni dogodek za naše prihodnje življenje. Dve leti smo še čakali, da se vrne, in nismo razumeli, kaj se je zgodilo. Ta izguba me je naučila sočutja, čutiti bolečino izgube, tudi tujca. In ta sposobnost je ostala z mano za vedno ...
Seveda je odločilno vlogo odigralo dejstvo, da je moja mama Rusinja: dala nam je predstavo o drugačnem življenju, ki ni arabsko.
Zahvaljujoč njej smo se naučili, da lahko različne kulture obstajajo v sozvočju med seboj. Kar je še posebej pomembno, odprla nam je oči pred "velikim in mogočnim" ruskim jezikom in zapuščino ruske klasične literature - predvsem Leo Tolstoj in Dostojevski. Prebral sem Čehova, Gorkyja, Akhmatova, Lermontova in Puškina. To me je spodbudilo k ustanovitvi sklada za podeljevanje prevajalcev arabske literature in Mednarodne nagrade za arabsko književnost.
Moj prvi obisk Sovjetske zveze je bil leta 1977 - v Odeso sem prišel, da bi spoznal dedka in babico. Tja so prispeli iz Rybinska, od koder je prišla moja mati, da se srečajo z nami. Skupaj smo si ogledali kozaške plese, od katerih sem bil popolnoma navdušen. Nato smo leta 1982 prišli v Moskvo, kjer sem prvič izvedel za Lenina. Res je, nikoli nismo zašli v Mavzolej. Imel sem 12 let, gledal sem na Rdeči trg in sploh nisem razmišljal o politiki. Definitivno sem čutila svojo povezanost s tem krajem, čeprav se je zelo razlikoval od Abu Dabija.
OMAR VARNI GOBASH (AL MARRY)
Rojen leta 1971 v Ras Al Khaimah.
Diplomiral je na fakulteti Ballyion (Oxford) in diplomiral matematiko na londonski univerzi.
Delal je kot ataše na ministrstvu za zunanje zadeve ZAE, zastopal interese države na sedežu ZN v New Yorku. Ustanovil je tudi eno prvih umetniških galerij v Dubaju - Art Line Gallery.
Od leta 2008 - izredni in pooblaščeni veleposlanik ZAE v Rusiji.
